PREDSTAVLJAMO ZSUZSO GYENES

Predana kulturi

Pogovarjamo se z Zsuzso Gyenes, mlado madžarsko strokovnjakinjo na področju kulture, menedžmenta in izobraževanja odraslih.

John Holt, učitelj in teoretik izobraževanja, čigar dela so prevedena tudi v slovenščino, pravi, da učenja in delovanja ne moremo razmejiti. Učimo se tako, da hkrati delujemo. Learning by doing, pravi Holt. Kako pa naj poimenujemo učenje, ki se poraja na potovanjih? Learning by travelling ali učenje s potovanjem? Na pot se ne odpravimo, da bi se česa naučili, marveč zato, da bi kaj doživeli. A čeprav se ob odhodu ne nameravamo učiti, se s potovanja vrnemo drugačni. Gre za izkušenjsko, transformativno, doživljajsko pa tudi socialno učenje in kdo ve, kakšno še. Srečanje z Zsuzso Gyenes, mlado madžarsko strokovnjakinjo na področju kulture, izobraževanja odraslih in kulturnega menedžmenta, je v marsičem spremenilo moje poglede.

Srečujem jo v skupini partnerjev, predanih spodbujanju kulture in izobraževanja odraslih v štirih državah. Četudi je Zsuzsa najmlajša med nami in v svoji Hiši kulture v budimpeštanskem petnajstem okraju, ji sodelavci povsem zaupajo. To jo je spodbudilo, da je spletla mednarodne stike s partnerskimi organizacijami v srednjeevropskih državah in sama zasnovala vsebine in organizacijsko strukturo Gruntwigovega projekta Spodbujanje evropskih projektov v madžarskih, nemških, avstrijskih in slovenskih organizacijah kulture in izobraževanja odraslih pa tudi korake njegovega razvoja.

Kaj je imela v mislih, ko je snovala ta projekt?

Pravi, da ne veliko, zgolj slutnjo. Tako kot pri vseh stvareh, ki šele nastajajo in niso posnetek obstoječega. "Sprva je to bila želja, da se ljudje iz več držav srečamo med seboj in se učimo drug od drugega. Zdaj je zraslo že kar nekaj novih mednarodnih projektov iz teh naših skupnih naporov," pojasnjuje Zsuzsa. Odrasli iz Slovenije, Madžarske, Bavarske in Dunaja se bodo srečevali med seboj, se učili jezikov, preučevali svojo kulturo, menjali svoje znanje in spoznanja, največkrat s pomočjo novih medijev in tehnologije. To bo priložnost za medkulturno učenje, učenje po medmrežju (e-learning), spodbujanje zdaj v Evropi močno cenjenega učenja starejših odraslih in nekaterih drugih ciljnih skupin.

Zanimalo me je tudi, kaj meni o tem, da je izobraževanje starejših odraslih zdaj med štirimi temami ali področji izobraževanja odraslih, ki jim v Evropi odmerjajo najpomembnejše mesto.

"V zadnjih dvajsetih letih se je učenje starejših odraslih v Evropi in tudi, kot vidim, pri vas močno razmahnilo. Razvila se je tudi teorija tega učenja in izobraževanja, nastale so številne univerze za tretje življenjsko obdobje. Na mnogih nemških univerzah je geragogika samostojen predmet, sprejeti so bili mnogi politični ukrepi, ki stojijo ob strani ljudem, ki imajo 45 let in več. Na mnogih radijskih postajah se vrstijo tematski tedni, namenjeni vprašanjem starejših in izobraževanju. Tako se spreminja tudi pogled na starost. Zdaj vemo, da smo stari domala polovico življenja, da je to čas velikih razlik med ljudmi, da starost ni zgolj bolezenski proces, kot smo jo videli doslej. Obstoja tudi normalno staranje, ki zahteva politične, gospodarske, kulturne, urbanistične in druge ukrepe in nenazadnje tudi veliko izobraževanja," zavzeto razmišlja sogovornica.

Še več misli madžarske strokovnjakinje najdete v Šolskih razgledih.