|
 
Ste vedeli, da živi na svetu več kot 9.300 vrst ptic? Približno tisoč jih je na robu izumrtja. Samo v zadnjih 400 letih je izumrlo najmanj sto ptičjih vrst …
Pred nami je svetovni dan opazovanja ptic. Ste že ugotovili, katere najpogosteje letajo okrog vaših domov? Ločite njihovo petje? Ste očarani nad njihovimi prekrasnimi barvami, navdušenim nad njihovim skorajda brezmejnim letenjem? Tako drobne so in obenem tako mogočne …
Ste že slišali za ptičjo abecedo ali pa ste jo morda celo videli? Osnovno šolo Gorenja vas so sezidali že leta 1971, a lani so jo prenovili in obenem polepšali z barvitimi freskami rojakinje Maje Šubic, akademske slikarke in ilustratorke. Umetnica je udejanjila zanimivo zamisel: 25 črk = 25 ptic = 25 fresk. Z njeno ptičjo abecedo (Od are do žolne), s katero smo popestrili tudi Šolske razglede, je šola drugače zadihala, pa tudi črke spoznavajo tamkajšnji prvošolci zelo izvirno. Na naši petnajsti strani pa lahko preberete nadvse zanimive opise posameznih ptic.
Poletimo s pticami!
UTRIPANJE SRC ZA SLOVENIJO
Učiteljica Marjeta Teraž, ki že četrt stoletja poučuje zgodovino, geografijo in državljansko vzgojo na Osnovni šoli Sava Kladnika Sevnica, ugotavlja, da so prav ti predmeti v tem času doživljali številne spremembe, še posebno zadnji. Teme so se spreminjale, vendar so cilji ostali približno isti. Eden izmed njih je tudi razvijanje kulturnega dialoga ter opredelitev za odprto in strpno politično, nacionalno in kulturno skupnost. Svojo uspešnost lahko učitelj preverja vsak dan, ko opazuje učence pri medsebojnih odnosih, v stikih z učitelji ter učenčevih odgovorih na življenjska vprašanja. Imela je priložnost podrobneje spoznati skupino svojih učencev daleč od doma. V Makedoniji ... »Klik!«
IZOLIRANI IN OTOPELI
Po avli ene od slovenskih fakultet, ki izobražujejo prihodnje učitelje, je posedalo le malo študentov. Opoldanskega vrveža ni bilo zaznati, malo več mladih je bilo v bližnjem bifeju. Le kakšne študijske težave jih tarejo, ali imajo težave s profesorji, ali menijo, da je študij dobro organiziran … ? Odgovori so prej ko ne osupljivi. Napeljujejo na misel, da težav preprosto nimajo … Več »s klikom!«
Z MAJHNIMI KORAKI
Odkar je bila gimnazija leta 1990/91 ponovno vpeljana, se ni veliko spreminjala. Sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja so sicer prenavljali učne načrte (predvsem naj bi jih razbremenili), a ne preveč uspešno. Tedaj so bile vpeljane tudi različne vrste gimnazij. Korenitejše konceptualne spremembe je spomladi leta 2006 predstavila Komisija za pripravo koncepta nadaljnjega razvoja gimnazijskega programa in umeščenosti splošne izobrazbe v srednješolske programe, ki ji predseduje dr. Bojan Borstner. Sprožile so pravi vihar nasprotovanj in zato se je spreminjanje gimnazije precej upočasnilo … Več v ŠR!
DREVESA ZA OSNOVNO ŠOLO
Večkrat slišim zanosne govore in prebiram spise o šolstvu, visokih ciljih šolstva, izobraževanju naše mladine, osemletki, devetletki, krešejo se mnenja ministrov in ravnateljev šol. Vse skupaj se mi zdi brez smisla in nepotrebno početje, če so v naših šolskih knjigah smreke dobre le za božična in novoletna drevesca … Tako med drugim razmišlja in ugotavlja Janez Suhadolc, redni profesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani … »Klik!«
ZA BRUTO DOMAČO SREČO
Ker je samoumevno, da otroci in mladostniki v vseh družbah živijo na račun odraslih, morajo družbe prav tako samoumevno skrbeti za blaginjo starih. »Solidarnost med rodovi pa je tkivo, ki ga tkemo vsak dan posebej,« ugotavlja Janez Penca. Eno najmočnejših veziv te solidarnosti je medsebojno spoštovanje. Otroke in mladostnike moramo spet naučiti živeti z odraslimi in starejšimi … »Klik!«
|
