TRANZICIJA IN VISOKO ŠOLSTVO
To leto bo, čeprav brez pomenljivega tisočletnega zaporedja ničel, za Slovence gotovo nekaj posebnega. Slavili bomo desetletnico samostojne države, hkrati s tem pa tudi konec desetletnega obdobja naporne vsestranske družbene preobrazbe. Ta je prinesla veliko sprememb tudi v visoko šolstvo. Razumljivo, saj je visoko šolstvo tisto področje, brez katerega preobrazbe si siceršnjih dolgoročnejših sprememb v družbi ni mogoče niti zamisliti. Po drugi strani pa, seveda, visoko šolstvo in v njem še zlasti univerze navadno potrebujejo nekoliko več časa za temeljitejšo sistemsko prenovo.

URAD ZA ŠOLSTVO
Vloga Urada se je spreminjala, pravi njegova direktorica dr. Andreja Barle Lakota. Prva štiri leta (od 1995 do 1999) so bila namenjena vsebinski prenovi: oblikovanju novih in prenovljenih učnih načrtov za devetletno osnovno šolo, pripravi programov in učnih načrtov za gimnazije, triletne poklicne in štiriletne srednje strokovne in tehniške šole in programov za izobraževanje odraslih. Zdaj se ukvarjajo tudi z drugimi vprašanji.
Po mednarodnih zgledih in glede na okoliščine, v katerih Urad za šolstvo deluje, so pred dvema letoma njegove naloge strnili v pet temeljnih sklopov: v skrb za razvoje kurikula, strokovno in administrativno podporo strokovnim svetom, usklajevanje dela javnih zavodov, pomoč pri načrtovanju in izvajanju razvojno-raziskovalnega dela v vzgoji in izobraževanju, mednarodno sodelovanje.

POPRAVNI IZPITI 2000
Te dni so na Zavodu RS za šolstvo končali z obdelavo podatkov iz spremljave popravnih izpitov, ki so potekali v letu 2000. Kot že nekaj zadnjih let, so v kvantitativno spremljavo zajeli okrog 84 odstotkov srednješolcev, in to tako, da so jim srednje šole sporočile podatke za 88.832 dijakov in vajencev. Podatki se od šole do šole zelo razlikujejo. Letos so prvič osvetlili tudi neocenjene in njihovo uspešnost.

OSNOVNOŠOLEC NA DANSKEM
Še pred nekaj leti bi lahko rekli, da je sistem osnovnega šolanja na Danskem boljši in naprednejši od našega, danes pa se zdi le nekoliko drugačen. Morda se razlikuje predvsem v tem, da je utečen in da poleg državnih šol, ki jih obiskuje petinosemdeset odstotkov vseh šoloobveznih otrok, obstajajo tudi zasebne šole (te so v osemdesetih odstotkih financirane od države) in izobraževanje na domu, za katerega se odločijo le redki ...

POGOVOR Z RAMONOM FLASHEJEM
Ramon Flashe, profesor sociologije na univerzi v Barceloni, predstavlja globoke spremembe, ki so se zgodile v Španiji na prelomu tisočletja, v času zatona industrijske družbe. Posebno ga zanimajo vplivi teh sprememb na vzgojo in izobraževanje. Ugotavlja, da učeča se skupnost lahko sloni le na dialoškem učenju, v šoli, ki ne bo pritiskala na otroke, pa tudi ne bo prostora za nasilje ...

RAVNATELJ KOT DIRIGENT
Pravijo, da bi moral učiteljski zbor delovati kot ubran orkester, ki ga vodi sposoben dirigent s prefinjenim občutkom za takt in harmonijo. Tak naj bi bil tudi ravnatelj, ki naj bi mu narava podarila smisel za dobro besedno in nebesedno komunikacijo. Spomini se mi vračajo v otroška leta, ko smo srečevali takratne vplivne ljudi od nadučiteljev, učiteljev in katehetov ter starejših, do katerih smo izražali spoštovanje tako, da smo jim rekli ťgospodŤ ali ťgospaŤ in so o njih znali starejši povedati kakšno zgodbo, v kateri ni bila niti z besedico omenjena kakšna negativna lastnost, temveč le vse najboljše .....

VPLIV SPREMEMB NA ŽIVLJENJE V ŠOLI
Predmetniki in programi se že med šolanjem nezadržno spreminjajo. Ali pri oblikovanju vrednot posamezne šole dovolj upoštevamo, da poklicno znanje in pridobljene spretnosti hitro zastarevajo? Za uspešno kariero bodo morali naši otroci pridobiti še drugo znanje in spretnosti. Očitno se zaposlovanje usmerja nazaj k malim podjetjem, zato bo treba za svoj uspeh taka podjetja kar ustanoviti. Čez noč bomo potrebovali splošne uporabne spretnosti: reševanje problemov, ustvarjalnost, uspešna komunikacija, pismenost, numerično znanje, razumevanje dela, pozitiven odnos do sprememb, prožno vedenje, predvsem pa vseživljenjsko izobraževanje.

PREDSTAVLJA SE
Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana (LOGO) ...
osrednja slovenska ustanova, v kateri se izobražujejo gluhi in težko naglušni otroci vse od ustanovitve leta 1900.

DEVETLETKA
V rubriki o spoznavanju okolja mag. Dušan Vrščaj piše o pomenu ustreznega načrtovanja pouka - strategije vodenja učenca do želenih in predpisanih ciljev.
Vida Lojevec Mrvič in Marjeta Petrica pišeta v rubriki o fiziki v osnovni šoli o pomenu praktičnega dela oz. poskusov pri pouku fizike, učiteljice in vzgojiteljice z Osnovne šole Franceta Bevka in podružnične šole v Krogu pa predstavljajo svoje izkušnje v prvem razredu devetletke.